Prvi objemalci dreves so bili vaščani, ki so poskusili zaščititi drevesa v svoji vasi Khejarli. Pred skoraj 200 leti je Maharadža Abhay Singh zahteval les za gradnjo svoje nove palače. Zato je poslal vojake, ki naj bi posekali drevesa v okolici vasi Khejarli, kjer je bilo polno dreves. Vendar, ko so vaščani izvedeli za namero kraljevih vojakov, so se uprli. Med pogajanji jim je bilo ponujeno, da drevesa rešijo z odkupnino, vendar so predlog zavrnili kot žalitev njihove vere. Vse skupaj je bilo 294 moških in 69 žensk, vsi so pripadali Bishnoismu – veji hinduizma. Potem ko so vaščane, ki so se dobesedno oklepali dreves, poklali, so iz dreves naredili gradbeni les za gradnjo palače.
Foto: Ženske gibanja Chipko v zgodnjih 70-ih v vasi Garhwal Hills v Indiji ščitijo drevo pred posekom.
Toda delovanje vaščanov je pripeljalo do uredbe, ki prepoveduje podiranje dreves v vseh vaseh, ki jih naseljujejo Bishnoi. Te vasi so danes gozdne oaze sredi sicer puščavske krajine. Ne samo, da so Bishnoi navdihnili gibanje Chipko, ki se je začelo leta 1973, ko je skupina kmečkih žensk v himalajskih hribih severne Indije sklenila roke okoli dreves, določenih za posek. V nekaj letih se je ta taktika, znana tudi kot drevesna satjagraha, razširila po vsej Indiji, spodbudila reforme v gozdarstvu in moratorij na sečnjo v himalajskih regijah.
