Priporočamo delo v skupini.
V nedeljo smo postavili hotel – in to ne kakršen koli, postavili smo hotel za koristne žuželke.
Zakaj? Ne pričakujemo kakšnega velikega dohodka iz oddajanja sob, pač pa pričakujemo, da nam bodo žuželke pomagale pri delu v gozdnem vrtu. Vzpostavile nam bodo biološko ravnovesje, oziroma uničile tako imenovane škodljivce, pomagale pri opraševanju in podobne malenkosti, ki jih sami ne zmoremo ali nočemo narediti. Poleg tega nam bodo odprle okno v pisani svet žuželk in nam dale dober občutek, da smo naredili nekaj za naravo. To torej ni toliko hotel, kot ekonaselje, kjer s skupnim delom dosegamo skupne cilje. Če žuželke kakšne cilje sploh imajo?
Je pa nekaj, česar žuželke zagotovo nimajo: starih dreves in grmov. Ti so primerna mesta za odlaganje jajčec, a jih v večini vrtov sistematično odstranjujemo in zato so najrazličnejše vrste žuželk ogrožene. Zaradi poseganja ljudi v naravo jim je torej na voljo vse manj varnih zavetij. Seveda si delam utvaro, da je moj gozdni vrt drugačen in res za svoje živali naredim marsikaj, kar sadjarju oziroma vrtnarju ne pade na pamet, vendar kljub temu? Čeprav so žuželke najštevilčnejša živalska skupina, je obstoj številnih vrst zaradi nepremišljenega poseganja v naravo ogrožen.
Najboljši čas za postavitev tovrstnega ekonaselja, oziroma kakršnegakoli ekonaselja, je sedaj. Če pa želite upoštevati življenjske ritme žuželk, vam priporočamo spomladanske mesece, recimo marec.
KAKO USTANOVITI EKONASELJE ZA ŽUŽELKE?
Najbolje ga je postaviti nekam, kjer ga potrebujemo. Nekam, kjer so prebivalci zaščiteni pred negativnimi vplivi, s katerimi je okolje bogato obdarjeno – recimo v travniški sadovnjak; lahko pa ga postavite tudi doma.
Zgraditi ga je zelo enostavno. Osnovni recept se glasi: Vzamete kos suhega lesa in vanj navrtate luknje s premerom štiri do deset milimetrov. Največ lukenj naj bo premera osem milimetrov. Ploskve na katerih so luknjice, pa tudi luknjice same naj bodo gladke. Zato je dobro imeti svedre, ki so narejeni za vrtanje lesa, in se izogniti lesnim vrstam, ki so nagnjene k cefranju, recimo smreki. Pomembno pa je, da ekonaselje postavite na sončno mesto in ga zaščitite pred dežjem. Postavljeno naj bo na višino 1,5 – 2 m od tal. Pri tem izberite mesto, zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Dobro je, da ozadje hišice obložimo s slamo ali suhimi listi. Oba materiala sta odlična izolatorja v mrzlih zimskih dneh. V bližini hišice postavimo tudi nizko posodo z vodo, kjer se bodo žuželke napajale. In kot se za ekonaselje spodobi, sem spadajo tudi vrtovi. Ekonaselje naj obkrožajo rastline, ki imajo nektar, saj je ta hrana številnih žuželk, ki jih želimo privabiti v svojo bližino. Te rastline naj bodo čimbolj raznolike in cvetijo naj preko celega leta. Za bolj izbirčne goste pa je potrebno poskrbeti še za bazen z ilovico. Vhodi naj bodo obrnjeni v smeri jugovzhod. In še pomembno opozorilo: hotela ne barvajte!
Zelo uporabno je tudi trstičje, ki ga lahko povežete v šope, ali celo stari zidaki z luknjicami. Seveda pa pride prav tudi domišljija in tako lahko pri izdelavi uporabimo: drobne vejice, lupine lešnikov, orehov, kapice želodov, storže, mah, zemljo, bambus, slamo, kamne z vdolbinami, uporabimo lahko tudi mladike bezga, japonske dresni, kanele, … skratka, karkoli s primerno luknjico. Hišica, v katero bomo zložili vsa ta čudesa, je lahko polkrožna ali štirioglata, naša je bila trikotna, lahko pa jih preprosto postavite pod obstoječe strehe. Med delom je dobro prepevati pesmice o žuželkah ali pa o delu, recimo »Čebelica Maja«, »Ciciban in čebela«, »Jurčku bomo pomagali« in podobne.
OBISKOVALCI
Kot sem že omenil, vam bo tovrstno ekonaselje odprlo pogled v do sedaj neznan svet, saj bo privabilo množico žuželk z najrazličnejšimi karakterji. Vpogled v svet žuželk vas bo mogoče očaral, še bolj verjetno pa bo to le prvi korak v premagovanju strahu pred žuželkami, s katerim je obremenjena velika večina meni znane človeške populacije.
Ko delamo reklamo za biološko raznovrstnost, ponavadi pozabimo omeniti marsikaj. Kaj vse se bo torej naselilo v vaš hotel. Ose? Vsekakor jih marsikateri izmed vaših gostov ne bo vesel. Čmrlji in čebele? Z njihovo pomočjo boste povečali pridelek v vašem vrtu, saj so odlični opraševalci. Poleg tega nekatere vrste dnevno letijo tudi do 18 ur, kar je za 4 ure več kot domače čebele. Ravno tako so, predvsem divje čebele, manj občutljive na mraz, saj začnejo delati takoj, ko zacvetijo vrbe, in v jeseni sezono potegnejo dokler je vsaj še 6 oC. Pikapolonice? Dnevno pojedo približno 150 listnih uši. Strigalice? So vsejedi, vendar dajejo prednost živalski hrani, kot na primer pršicam, jajčecem žuželk in drugim manjšim insektom. Mogoče se oglasijo še črički, ki bodo poskrbeli za godbo, tančičarice, mojstrice trebušnega plesa, in pa seveda najezniki, ki bodo na koncu pokvarili zabavo.
Skratka, populacija bo pestra in najverjetneje boste opazili, da imajo žuželke s sobivanjem neprimerno manj problemov kot ljudje.
